Barje.net - Vse informacije o Ljubljanskem Barju

Ljubljana, 15. september 2011 – Leto dni po lanskih katastrofalnih poplavah, ki so prizadele naselja na obrobju Ljubljane, smo preverili, kaj je bilo na ogroženih območjih storjenega za sanacijo nastale škode in boljšo varnost pred morebitnimi novimi poplavami.

Septembra 2010 - Vič (foto:barje.net)

Mag. Robert Kus načelnik Oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo na Mestni občini Ljubljana (MOL), nam je povedal, da zelo veliko pozornost posvečajo obveščanju in osveščanju prebivalstva s tiskovinami in preko spletnih portalov. »Sociologi ugotavljajo, da je s tovrstnim osveščanjem prebivalstva na ogroženih območjih mogoče spremeniti njihovo vedenje in doseči, da se še bolje pripravijo na grozeče poplave,« je dejal.
Takoj po lanskih poplavah so po besedah Roberta Kusa v MOL namenili 680.000 evrov za odpravo škode in pomoč oškodovanim; prejelo jo je 221 gospodinjstev. Tudi letos MOL podeljuje pomoč tistim, ki so izpolniti vlogo in priložili primerna dokazila o škodi, sredstva pa so namenjena tudi večstanovanjskim objektom.

Vodotok Ljubljanice na Špici ob poplavah septembra 2010 (foto: barje.net)

Četrtna skupnost Vič med bolj ogroženimi
Predsednik Četrtne skupnosti Vič, Danilo Šarić, nam je povedal, da so v preteklem letu na pristojne službe – največ na Agencijo za okolje, poslali več dopisov, s katerimi so jih obveščali o poplavni problematiki na območju. V njih pozivajo pristojne, da zagotovijo redno čiščenje vseh kanalov, jarkov in odvodnikov. »V tem obdobju sta bila v celoti očiščena Kozarški jarek in Povezovalni jarek, delno pa tudi Voslica. Na sestanku s predstavniki MOL sem izvedel, da je minister za okolje in protor Roko Žarnič obljubil obnovitev starega prekopa čez Ilovico ter očiščenje in poglobitev Malega grabna še v letošnjem letu. Strinjamo se z načrtovanimi ukrepi, a osebno menim, da je bilo na preprečevanju poplavne ogroženosti doslej storjenega premalo,« nam je še dejal predsednik ČS Vič.

So rešitev zadrževalniki?
V KS Dobrova pa menijo, da razgrnjeni predlog načrta za zagotavljanje poplavne varnosti te na njihovem območju ne zagotavlja, ampak še poslabšuje bivalne pogoje prebivalcev. Zato načrt za izgradnjo zadrževalnika na Dobrovi odločno odklanjajo. Predvideni ukrepi ne dajejo nobene garancije za vzdrževanje in ustrezno čiščenje kompletnega povodja Gradaščice in Horjulke.
»Obljubljena vzdrževalna dela še vedno niso izvedena. Vodooskrba krajevne skupnosti Dobrova je z načrtovanimi ukrepi ogrožena, saj je črpališče podtalnice na predvidenih poplavnih površinah. Tudi kmetijske površine se bi močno zmanjšale, s čemer bo prizadeta samooskrba prebivalstva. Predlagamo, da stroka rešuje problematiko nizvodno do izvora voda. Tako gradnja zadrževalnikov ne bo potrebna, poplavna ogroženost Dobrove, Viča, Vrhovcev ter drugih naselij pa se bo tako zmanjšala na minimum,« nam je dejal predsednik KS Dorbova, Marjan Pograjc.

Za mnenje o načrtih za reševanje poplavnih območij smo vprašali tudi strokovnjaka za sladke vode, biologa prof. dr. Danijela Vrhovška, ki s svojim podjetjem Limnos vedno bolj prodira s projekti urejanja raznovrstnih problematik - predvsem v zvezi z onesnaževanjem - okoli sladkih voda. »Poplave moraš začeti reševati bolj na izvirih in jo zadrževati na ekološki način z novimi habitati, ne pa da jo umetno zajezuješ ali preusmerjaš. Takrat je že prepozno.«

Med množico drobnih pogovorov, ki ob prihajajočem novem obdobju deževja in ponovno večji poplavni ogroženosti, spet postajajo nekoliko glasnejši, pa je bilo med ustvarjanjem tega zapisa z večih strani slišati tudi take misli: »Negodovanja in želje prebivalcev na tem območju so večkrat prezahtevne. Nenazadnje se morajo zavedati, da so se odločili živeti na Barju, že tisočletja poplavnem območju. Verjetno bi najraje videli, da se Barje z dekretom države kar izsuši?«

Iz Ministrstva za okolje in prostor so nam poslali naslednje sporočilo o opravljenih delih na vodotokih v času od lanskih poplav do sredine septembra 2011.

Na območju Mestne občine Ljubljana oz. njej pripadajočega dela Ljubljanskega barja so bili tako očiščeni pomembnejši odvodniki, kot so Ložica, Farjavec, Voslica, Kozarški jarek ter povezovalni jarek od Kozarškega do Podsmreškega jarka v skupni dolžini 4170 m.

Poleg tega so bili enkrat pokošeni in očiščeni naslednji odvodniki: Zgornji Galjevec od Peruzzijeve ceste do Ljubljanice v dolžini 1498 m, Spodnji Galjevec od Peruzzijeve ceste do Ljubljanice v dolžini 1760 m, Mestna Gradaščica od Grubarjeve ceste do Bokalškega jezu v dolžini 4595 m, Glinščica od sotočja z Mestno Gradaščico do avtoceste v dolžini 3070 m.

Skozi sprejet sanacijski program je v letošnjem letu že bila izvedena oz. se še izvaja ali pa se bo izvajala v letošnjem letu sanacija naslednjih objektov oz. vodotokov : Gostinca v Podgradu, Sava na levem bregu dolvodno od avtoceste, Horjulka na Viču, Ljubljanica pod Zaloškim mostom, Ljubljanica med sotočjem z Malim Grabnom in Špico, Besnica nad in pod OŠ Besnica ter pod naseljem Besnica, Stolnik v Zgornji Besnici, Reka v Podlipoglavu ter Dobrunjščica pred izlivom v Ljubljanico v skupni vrednosti 1.046.600 €.

Vlado Kadunec