Ljubljana 17. julij 2011 (Barje.net) - Letos do 30 junija so bila prvič izplačana nadomestila za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima. Gre za ukrep, ki ga je sprejela vlada leta 2010, v katerem je določeno, da je kmetijsko gospodarstvo, katerega zemljišča so na najožjem vodovarstvenem območju, upravičeno do izplačila nadomestila.

Na območju največjega vira pitne vode na Ljubljanskem barju, črpališča Brest, ki je v upravljanju Javnega podjetja Vodovod-Kanalizacija (VO-KA), je bilo do konca junija izplačanih za 126.000 evrov nadomestil, 74 upravičencem, to je lastnikom in kmetom, ki obdelujejo zemljo v neposredni bližini vodarne. Dva od njih sta dobila največje možno izplačilo v višini 7.500 eur.

»Denar je bil izplačan, tako kot nam nalagajo predpisi«,  pravi Jože Bogolin, direktor tehničnega sektorja v podjetju VO-KA. »Drugo ni v naši pristojnosti in tudi sami menimo, da bi morala  država ta problem rešiti drugače,  bolj sistemsko s primerno kontrolo in namenskimi sredstvi. Naše pripombe avtorjem te uredbe, pa niso bile upoštevane« pravi Bogolin. V podjetju menijo, da plačevanje tega dodatnega nadomestila  kmetom iz naslova vodarine, ni primerno, saj stroškov ne morejo prevaliti na potrošnike z višjo ceno.


Vodarna Brest - Bodeča žica in prepoved dostopa nepooblaščenim osebam ne zagotavlja pitno vodo brez nezaželjenih dodatkov. Problem ostaja intenzivna kmetijska pridelava v neposredni okolici, na zemljiščih prve kvalitete (ki nikakor ni tipična barjanska črnica - foto Barje.net) 

Ukrep naj bi zagotovljal večjo zaščito vodnih virov pred onesnaženjem s fitofarmacevtskimi sredstvi in gnojnico, ki jo kmetje ne bi smeli uporabljati na teh zemljiščih, za katere so dobili nadomestilo. Pa je temu res tako?


Stran vržen denar?
O upravičenosti dajanja kmetom nadomestila, če imajo zaradi tega izpad dohodka, sicer ni sporno.  Nenazadnje si kmečki lobi s Kmetijsko gozdarsko zbornico in resornim ministrstvom na čelu, to že dolgo časa prizadeva. Sporno je nekaj drugega. Gre namreč za enkratni ukrep, ki nima praktično nobenega učinka na odločitve kmetovalcev, kaj in kako bodo v prihodnje kmetovali v okolici črpališč pitne vode. Sicer v uredbi piše, da se mora prejemnik nadomestila držati navodil in upoštevati, da je na teh površinah prepovedano intenzivno kmetijstvo z uporabo fitofarmacevtskih sredstev in gnojenja z gnojnico v neposredni bližini virov pitne vode. Kontrole, če so to resnično dogaja pa ne vrši nihče. Ne upravitelj vodnega vira, v primeru črpališča Brest, Javno podjetje VO-KA iz Ljubljane, ki je zavezanec za izplačilo, ne kakšen drug neodvisen in strokovni organ, ki bi mu javnost lahko zaupala.

Slej kot prej je ta enkratni ukrep videti v luči dobrikanja kmetom in navidezni skrbi za vodo brez nezaželjenih primesi v vodi (tudi klora), zaradi intenzivnega kmetijstva v okolici črpališč pitne vode. 


Kaj o tem menijo kmetovalci?
Z uredbo, ki je omogočila izplačilo nadomestil, ni zadovoljen nihče. Tudi kmetje, prejemniki teh sredstev ne. Kot je povedal eden izmed njih, Franc Uršič iz Iške Loke, gre za enkratni ukrep, ki ne bo spremenil odločitev lastnikov o načinu zagotavljanja čimvišjih donosov na kmetijskih zemljiščih na vodovarstvenih območjih. Sporna je tako uredba, ki je predvidena samo za izplačilo v letu 2011, odsotnost učinkovite kontrole na terenu, pa tudi višina nadomestila. »Kmetje ne zavračamo kontrole, ta mora biti, vendar samo, če je nadomestilo primerno izgubi dohodka in da so izplačana vsako leto, tako, da vnaprej vemo, kaj in kako na teh območjih pridelujemo«, je prepričan Uršič.


Sodelovanja in komunikacije s kmetijci, od katerih, nekateri obdelujejo zemljišče tik do ograje ni, pravijo v podjetju VO-KA (foto Barje.net)

Višina nadomestila je omejena z določilom »de minimis«, kar v praksi pomeni, da nihče, ne glede na površino, ne more dobiti več kot 7.500 evrov nadomestila. Pri malih kmetih to še gre. Pri tistih, ki imajo na vodovarstvenem območju več kot 20 hektarjev, pa ni računice, pravijo kmetje.

Tomaž Toni