Ljubljana 26, december 2010 (Barje.net) - Konoplja ne rabi dosti hranil in škropiv. Zato se jo še posebej priporoča za gojenje na vodovarstvenih območjih. Sama je najboljši herbicid. Res je, da tudi na njivi s posajeno konopljo vzkalijo pleveli, ko je rast v začetni fazi.  Ko pa razvije listno maso, zasenči tla in plevel ostane brez svetlobe, zato odmre. Je zelo primerna rastlina tudi za monokulturo.

Lahko jo sejemo 30 let zapovrstjo, pod pogojem, da se jo na njivi stara. To pomeni, da jo pustimo ležati na zemlji 2-3 mesece, da dež in sonce izpereta hranila iz listov in stebla nazaj v zemljo in ostane samo celuloza in vlakno. Konoplja daje največ biomase na hektar glede na porabo hranil. Konopljo razen za obleke lahko izkoriščamo še za tisoče drugih stvari. Zaradi velikega povpraševanja in majhne proizvodnje ima zelo visoko ceno.

Večina Barja  je v Naturi 2000. Gre za ekološko omrežje, ki se razvija v Evropski uniji in v katerega so vključena vsa območja, ki so pomembna za ohranjanje ogroženih rastlin, živali in njihovih življenskih okolij. Njen glavni cilj je ohraniti biotsko raznolikost za prihodnje rodove. Zakonski osnovi Nature 2000 sta habitatna direktiva in direktiva o pticah.  S tem je zagotovljen pravni vidik prizadevanj za trajnostni razvoj Barja. 

Človeške dejavnosti na teh področjih ne smejo ogrožati narave, ampak podpirati njeno ohranjanje. Pri tem ima kmetovanje kot osrednja dejavnost na Barju posebno pomembno vlogo. Intenzivna raba   herbicidov, fungicidov in pesticidov, ki jo zahteva gojenje monokultur, kot je na primer koruza, je za tako občutljiv ekosistem škodljiva in na dolgi rok celo uničujoča.

"Vsi vemo, da brez kolobarja ni zdravega kmetijstva. Zato je potrebno uvajati nove poljščine že samo z vidika kolobarjenja. In to sta lahko lan in konoplja," pravi Dejan Rengeo, vodja spodbujevalnega razvojnega centra pri Splošni kmetijski zadrugi Murska Sobota. V Prekmurju imajo s pridelavo konoplje bogate izkušnje, saj se z njo ukvarjajo že od leta 1995. V letih 2001/2002 so pod okriljem Biotehniške fakultete izpeljali projekt "Pridelava in predelava navadne konoplje v Sloveniji". 

Zanimivo je, da se pridelava konoplje danes obravnava kot nekaj novega in alternativnega, čeprav so jo v preteklosti, še do pred manj kot sto leti, uporabljali za vse mogoče. Menda so se zaradi nje celo odvijale pomembne vojne. Anekdota pravi, da je Napoleon Rusijo napadel predvsem zato, da bi prekinil dobavo konoplje angleški vojski. S tem bi onemogočil njihovo mornarico, da bi vzdrževala svoje jadrnice, kajti jadra in vse vrvi na ladjah so bile narejene iz konoplje.

Tudi pri nas so, še v dvajsetem stoletju, kmetje sadili konopljo in iz nje pridobivali vlakna in semena. Vlakna so uporabili za izdelavo oblačil, predvsem hlač in srajc, ter vrvi. Semena so jim služila kot hrana, bogata z beljakovinami, ostanke notranjega stebla pa so uporabili kot kurivo.

Danes se pridelava konoplje problematizira, vzrok zato pa je njeno sorodstvo z indijsko konopljo ali marihuano. Razlika med njima je v tem, da marihuana vsebuje snov tetrahidrokanabinol (THC), ki je v nekaterih državah klasificiran kot prepovedana droga. Prav to je razlog, zakaj pridelavo navadne oziroma industrijske konoplje urejajo in omejujejo kazenski zakoni in predpisi. Problem je v tem, da sta si zelo podobni. Po videzu, vonju ali na otip ju zmorejo ločiti samo največji poznavalci. Edina relevantna metoda razlikovanja je laboratorijska analiza.

Veljavna zakonodaja
V Sloveniji to področje ureja Pravilnik o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje, ki ga je na podlagi Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami, izdal minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehranoin sicer v soglasju z ministrom za zdravje in ministrom za notranje zadeve. V veljavi je od leta 2004. Za konopljo po tem pravilniku se štejejo sorte konoplje, pri katerih vsebnost tetrahidrokanabinola (THC) v suhi snovi ne presega 0,2%. Dovoljenje lahko pridobi kmetijsko gospodarstvo za gojenje izključno na kmetijskih zemljiščih, ki jih ima v lasti ali zakupu in s katerimi ravna kot dober gospodar v smislu zakona, ki ureja kmetijska zemljišča, če izpolnjuje pogoje po tem pravilniku. V Republiki Sloveniji je dovoljeno gojiti konopljo na strnjeni površini, ki ni manjša od 0,3 hektarja. Konoplja se lahko goji za pridelavo semen za nadaljnje razmnoževanje, za pridobivanje olja, za pridobivanje substanc za kozmetične namene, za hrano živali in za pridelavo vlaken in za druge namene, določene z zakonom, ki ureja proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami.Iz vsakega posevka konoplje odvzame pristojni inšpektor vzorce rastlin za analizo vsebnosti THC. Inšpektor pošlje vzorce v analizo pooblaščenemu laboratoriju.

Če se z analizo ugotovi, da vsebnost THC presega 0,2%, se s pridelkom ravna v skladu z določbami zakona, ki ureja proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami, o ravnanju z zaseženimi in odvzetimi prepovedanimi drogami. Ob inšpekcijskem pregledu pridelovalec pristojnemu inšpektorju predloži kot dokazili o nakupu potrjenega semena konoplje, ki jo je posejal na podlagi dovoljenja: račun o nakupu semena in deklaracijo o kakovosti semena.

Odkup pridelka  in razvojne možnosti
Vlakna in semena odkupujejo kmetijske zadruge in pooblaščena podjetja. V Ljubljani je takšno podjetje konopljarna Hannah biz, ki konopljo predeluje v gradbene, tekstilne in kozmetične izdelke. S kozmetično linijo Extravaganja so sodelovali na sejmih konoplje in alternativnih tehnologij v Španiji, Nemčiji in na Češkem, kjer sodelujejo proizvajalci iz večine svetovnih držav. Kozmetiko izdelujejo iz hladno stiskanega konopljinega olja, ki vsebuje telesu sorodne maščobne kisline. Njihov predstavnik Tomaž Sušnik ugotavlja, da so pogoji za pridelovanje industrijske konoplje v Sloveniji ugodni. Zakonodaja je urejena in odkup pridelka ni problematičen, poleg tega nudi dobre razvojne možnosti, kot vidimo na primeru Prekmurja.

S tem se strinja tudi Rengeo, "Industrijska konoplja je vsekakor perspektivna rastlina za gojenje, če se tega lotimo sistematsko in pametno. Upam, da se bo v Sloveniji prej ali slej oblikovala močna zveza med proizvajalci, predelovalci in kupci konoplje. Pri tem pa se morajo vključiti tako ministrstva, kot tudi lokalne skupnosti in razvojne agencije. "

Javna razprava o zakonskem predlogu
Na Ministrstvu za zdravje so že pripravili predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah nekdanjega Zakona o prepovedanih drogah. Besedilo predloga Zakona bo šlo v začetku leta 2011 v medresorsko obravnavo, v kateri bodo sodelovala še ministrstva za javno upravo, finance, notranje zadeve, gospodarstvo, pravosodje in kmetijstvo ter Služba vlade RS za zakonodajo. Po končani javni obravnavi, bo končno odločitev sprejel parlament. Predlagatelji zakona želijo s povečanim nadzorom nad proizvodnjo, predelavo in prodajo izdelkov iz industrijske konoplje, zmanjšati obseg in posledice zlorabe prepovedanih drog, še posebej visoko smrtnost zaradi uporabe trdih drog, predvsem heroina.

Vsak, ki ga zanima ekološki vidik kmetovanja na Barju, tudi s pridelavo industrijske konoplje, si bo verjetno sam ustvaril   mnenje o smiselnosti takšnega pristopa. Vsekakor pa je to priložnost, da sam sodeluje v javni obravnavi o zakonskem predlogu, ki se bo začela takoj po novem letu. Predlagatelji zagotavljajo, da so odprti za predloge in dejstva, ki bodo pomagali ustvarjati  zdravo okolje.

Izziv je mehanizacija
Rengeo poudarja, da je največji izziv za pridelovalce konoplje mehanizacija za žetev in spravilo pridelka. Običajen kombajn za to delo ni najbolj primeren, ker so stebla konoplje navijajo okoli vseh vrtečih delov preveč žilava. Uporaben je edino, če konopljo posejemo kot strniščni posevek, v tem primeru ne zraste tako velika in močna. Še nalažje jo je požeti z navadno kosilnico ali pa kar ročno s srpom in koso, kot so to delali v starih časih.

Ker je pridelava industrijske konoplje v Sloveniji še dokaj neraziskano področje, je organizirano predavanje o tehničnih, ekoloških in pravnih vidikih pridelovanja, ki bo 15. januarja ob 10h v Ljubljani, na Celovški cesti 142, v prostorih podjetja Ekovita. Sodelovali bodo pridelovalci, ki že imajo izkušnje pri gojenju industrijske konoplje. Obiskovalci bodo tako lahko iz prve roke izvedeli pomembne informacije, o industrijski konoplji. Na predavanje so vabljeni vsi, ki jih ta tematika zanima.

Marička Kovač