Ljubljana, september 2006 (Barje.net) - Ljubljansko barje je v smislu klimatskih razmer nekaj edinstvenega. Hladen zrak se po pobočjih okoliških vrhov spušča v kotlino, kjer se umiri in ustvari nadvse ugodne pogoje za vzletanje in pristajanje s toplozračnimi baloni. Lep razgled na barjanske ravnice, pokrite s koprenasto jutranjo meglico, je le še krona vsemu temu. »Krajev s takšnimi izjemnimi danostimi je celo v Evropi malo. Nekatere alpske doline so takšne, toda le v zimskem času, naše Barje pa je tako celo leto,« pojasnjuje razloge priljubljenosti Barja med balonarji profesionalni balonar Avi Šorn.

Pred časom se je v Preserju v Občini Brezovica po vzletu toplozračnega balona zgodila nesreča, v kateri so bili poškodovani štirje ljudje. Dogodek je našel svoje mesto celo na seji tamkajšnjega občinskega sveta, na kateri se je pojavil predlog, da bi bilo potrebno v izogib tovrstnim nesrečam določiti varna mesta za vzletanje in pristajanje toplozračnih balonov. Medtem ko željo po nadzorovanih vzletih in pristankih izražajo tudi predstavniki Društva za opazovanje in preučevanje ptic (Dopps), pa balonarji menijo, da bi takšen poseg pomenil omejevanje temeljnih človekovih svoboščin. Še več, opozarjajo celo na neizkoriščene možnosti balonarskega turizma, ki bi lahko obogatile plitke občinske blagajne. 

Vzletanje in pristajanje sta najbolj kritična trenutka v letu z baloni, zato potrebujeta nadvse mirne pogoje. Ob vrhunski tehnologiji, ki jo danes premorejo balonarji, bi morala biti vremenska presenečenja že zdavnaj zgodovina. »Balonarji danes razpolagamo z vrhunsko tehnologijo, zato si upam trditi, da večina nesreč nastane le zaradi človeškega faktorja,« je pojasnil Šorn. Določanje vzletišč in pristajališč bi bilo po Šornovem mnenju nesprejemljivo, saj bi bile balonarjem kratene temeljne človekove svoboščine.

Nesreč je bilo v zadnjih letih izjemno malo, v zadnjem desetletju in pol bi jih lahko prešteli na prste ene roke. »V petnajstih letih smo imeli v Sloveniji le tri nesreče,« je pojasnila Anja Hočevar, predsednica Balonarske komisije pri Letalski zvezi Slovenije. »Ena se je zgodila na Ptuju, druga pri polnjenju jeklenk, tretja pa nedavno na Brezovici. Upam si trditi, da balonarski šport spada med najbolj varne športe pri nas,« je dodala Hočevarjeva.

Ptičarji nasprotujejo
Proti neomejenemu pristajanju in vzletanju teh zračnih ladij so tudi na Doppsu. »Zvok gorilcev balonov povzroča pri pristajanju in vzletanju plašenje ptic, med njimi tudi škurha, ki velja za eno najbolj ogroženih ptic na barju. Potrebno bi bilo določiti, kje so občutljiva območja in se jim izogibati,« meni Tomaž Jančar iz Doppsa. Šorn se z njim strinja le deloma, saj meni, da gorilci niso nič glasnejši od traktorja, vsekakor pa bi morali balonarji ob pridobitvi licence opraviti izpit tudi iz poznavanja ranljivega barjanskega okolja. »Že več let si prizadevam, da bi v pridobitev licence vključili tudi poznavanje naravnega okolja, a je ta še vedno osredotočena le v varnost človeških življenj. Balonarji bi morali vedeti, kje se nahajajo ogrožene živalske vrste in kdaj živali kotijo.«

Barjanske občine v svojih odlokih zaenkrat nimajo določenih področij za vzletanje ali pristajanje z baloni in verjetno zaradi ene nesreče v petnajstih letih popravkov ne bodo sprejele. Šorn meni, da bi morale občine namesto k omejevanju raje pristopiti k spodbujanju tovrstne dejavnosti. »Na žalost turistične organizacije ne sodelujejo z nami, zato turističnih preletov, razen v lastni organizaciji, nad Barjem skoraj ni. Škoda, kajti ko bi človek enkrat uzrl lepoto zelenega sveta pod seboj, zagotovo ne bi nikoli več v življenju odvrgel smeti v naravo.« Šorn opozarja, da na svetu obstaja kar nekaj mest, ki imajo balonarske festivale, na katerih se obrača ogromno denarja. V ameriški zvezni državi New Mexico imajo tako festival, kjer z njim zaslužijo po 50 milijonov dolarjev na leto. Od tega organizator dobi 20 milijonov, preostalo pa nameni občini, ki denar vloži v komunalno infrastrukturo. Tako je koza cela, volk pa sit.

Podoben festival bi bil za občutljiv barjanski ekosistem zagotovo prevelik zalogaj, na obrobju pa bi ob ustrezni podpori lokalne skupnosti zlahka našel svoje mesto. Šorn opozarja še na eno dobro plat, ki jo opravljajo balonarji: to je vloga ekološke patrulje. Namreč ravno balonarji so tisti, ki iz ptičje perspektive med prvimi opazijo madeže sodobnega človeka v okolju in opozarjajo na njih. V košari so se jim pridružili že različni inšpektorji, ki so si ogledali nekatere v nebo vpijoče packarije sodobne civilizacije. Na žalost je težava v tem, da ne ukrepajo, ker si ne upajo oziroma ne smejo, še dodaja Šorn.

Gašper Tominc