Ljubljana, 8. junij 2010 - URADNO STALIŠČE OKOLJEVARSTVENEGA DRUŠTVA BARJANSKI ZMAJ O UMESTITVI OBVOZNICE MIMO ŠKOFLJICE NA OBMOČJE NATURE 2000 NA LJUBLJANSKEM BARJU
Napoved, da bo načrtovana nova obvoznica mimo Škofljice umeščena na območje NATURE 2000, kjer živijo ogrožene živali in kjer je območje kulturne dediščine, vidimo kot grožnjo biodiverziteti Ljubljanskega barja.
Zavedamo se prometnih težav, s katerimi se soočajo prebivalci Škofljice in vozniki iz Ribnice, Kočevja, Velikih Lašč, Sodražice na svoji poti do Ljubljane, vendar pa smo prepričani, da je potrebno poiskati drugo rešitev in druge trase. Predlagano uradno različico trase obvoznice z datumom marec 2010, označeno z 1A in 2A zavračamo kot neprimerno, ker je načrtovana v NATURI 2000 na območju življenskega prostora barjanskega okarčka, škurha in močvirske sklednice, poleg nekdaj gojitvenega potoka Škofeljščica.
Pri tem ne gre samo za grožnjo zaradi neposrednega uničenja površin, ampak tudi za druge bolj dolgoročne vplive, ki bi jih takšna umestitev prinesla na to območje (nivojska križanja, servisne dejavnosti poleg ceste...) Vsaka druga varianta umestitve nove prometnice izven območja NATURE 2000 je iz stališča varovanja okolja bolj primerna, vendar ne preferiramo nobene.
Okoljevarstveno društvo barjanski zmaj se ne strinja z nameravano gradnjo vzporedne ceste med Rudnikom in Škofljico, ki je načrtovana v varstvenem območju NATURA 2000, kjer takšni posegi niso dovoljeni.
Pobudniki gradnje hitre ceste se v svojih namerah niso posvetovali z večino okoljevarstvenih in civilnodružbenih organizacij, niso pridobili njihovega soglasja. Vzpostavili niso niti demokratičnega dialoga pri iskanju rešitev. Pri načrtovanju niso upoštevali Ustave RS, veljavne zakonodaje, niti predpisov Evropske Unije.
Za nameravano traso niso bile opravljene neodvisne študije o dolgoročnem kvarnem vplivu ceste na barjanske habitate, ogrožene vrste živali in rastlin, zdravje in varnost ljudi živečih v naseljih ob cesti. |
Površine, ki so primerne za obstoj različnih ogroženih živali in rastlin na Barju so vsako leto manjše. Posegi v naravo so brez sankcij in nadzora. Nenamenska raba zemljišč je postala nekaj samoumevnega. Barjanski travniki postajajo vadbišča, poligoni, skladišča gradbenega materiala, prostor primeren za odlagališča itd. Sprašujemo se, kje je tukaj država, kje so uradniki, kje so iz proračuna plačani varuhi narave in okolja
Kritična javnost in nevladne organizacije se že leta in leta sprašujemo, zakaj uradniki ne ukrepajo. Gre za načrtno zavajanje javnosti? Zakonodaja na področju varovanja okolja je sicer sprejeta, vendar jo v praksi ne izvajajo. Zaradi kritične drže naše nevladne organizacije do vloge uradnikov pri varovanju okolja in ukrepanja pri konkretnih kršitvah na terenu, na katere opozarjamo, že leta poskušajo onemogočiti naše delovanje in zavračajo vse predloge za sodelovanje.
Nekaj podatkov
Območje, ki ga je država razglasila za Krajinski park Ljubljansko barje obsega 90 km2 (9.000 ha) od tega je po podatkih GURS na dan 1. junija letos 4.955 ha barjanskih travnikov, 1.421 ha njivskih površin, 906 ha gozdnih površin, 584 ha travnikov, ki niso barjanski, 78 ha je gozdnih plantaž, 70 ha pašnikov ostalo so funkcionalne površine, vodotoki in površine namenjene za javno rabo. Lastniki največjih površin so zasebniki, ki se ukvarjajo z intenzivno kmetijsko dejavnostjo.
