Ljubljana, 3. oktober 2008 (Barje.net) - Nekatere barjanske občine so v to kislo jabolko, ki navadno za seboj potegne veliko problemov, nenazadnje pa tudi časa, ugriznile že v preteklosti, večina pa se je projekta lotila v začetku tega desetletja. Toda če je jabolko kislo v začetku, kasneje postane kmalu sladko, kajti obrtne in poslovne cone pomenijo za lokale skupnosti hrbtenico lokalnega gospodarstva, torej vir za bogatenje občinske malhe in nudenje novih delovnih mest.

V tistih občinah, kjer politiki niso znali prisluhniti interesom in željam domačih podjetnikov, je bil njihov odziv  hiter in učinkovit. Svojo dejavnost je zato marsikateri obrtnik preselil v tisto okolje, v katerem so imeli za njegove potrebe več posluha. Zato danes skoraj ni občine, ki ne bi bila tako ali drugače vključena v proces oblikovanja obrtno-poslovnih con. Ker gre v večini primerov za več deset hektarjev velika območja, so postopki v fazi pridobivanja vseh potrebnih soglasij za pridobitev dokumentacije dolgotrajni. Še toliko bolj, ker je večina barjanskih občin po dolgem in počez prepredenih z varstvenimi režimi Nature 2000 in bodočega krajinskega parka Ljubljansko barje.

Škofljica tudi z evropskimi sredstvi
Poslovna obrtna cona na Škofljici naj bi po načrtih imela dobrih tristo tisoč kvadratnih metrov bruto površin. Leži neposredno ob državni cesti Škofljica-Kočevje, v bližini pa je še železniška proga Ljubljana-Novo mesto (zazidalni načrt predvideva podaljšanje industrijskega tira do novih investitorjev v coni). Gradnja naj bi potekala v treh fazah.


Za poslovno cono na Škofljici denar tudi iz Bruslja. Uradno je bila odprta leta 2006. Kdaj bo dokončana? 

Prva faza, ki zajema izgradnjo glavne dostopne ceste s komunalnimi vodi, je že zaključena. Druga faza gradnje cest in komunalne infrastrukture pa je skoraj tik pred izvedbo. Kot so nam namreč pojasnili na občini, imajo že zbrano vso potrebno projektno dokumentacijo, čakajo pa še na gradbeno dovoljenje. Za končno - tretjo - fazo pa so pogajanja z investitorjem za sklenitev pogodbe o opremljanju v zaključni fazi.
Tako so v poslovni coni že zrasla prva podjetja oziroma je občina izdala šest odločb o plačilu komunalnega prispevka. Na občini še dodajajo, da so zemljišča v njihovi lasti večinoma že prodana, glede zasebnih zemljišč pa ne razpolagajo so podatki. Škofljiška poslovna cona je edina od barjanskih občin, ki je prejela sredstva iz EU, in sicer v višini 1,25 milijona evrov (314 milijonov tolarjev).

Negotova usoda vrhniške cone
Vrhnika si je obrtno cono pridobila v devetdesetih na mestu nekdanje tankovske vojašnice Pod Hruševco. Že pred tem pa so obstajali načrti za gradnjo industrijske cone v Sinji Gorici, katere so na občini leta 2003 začeli ponovno oživljati. Ker so načrti nastali v svinčenih časih, ko se je dajalo veliko poudarka težki industriji, jih je občinska oblast prilagodila zahtevam današnjega časa - območje je namenila za industrijsko, obrtno in poslovno dejavnost. Po dolgotrajnih postopkih pridobivanja dokumentacije so na občini mislili, da bodo letos v njej zgradili dve tretjini komunalne infrastrukture, kar bi dalo zeleno luč obrtnikom za začetek gradnje svojih objektov, tedaj pa se je zapletlo. »Konec maja nas je doletela novica, da je bila sprejeta uredba o širitvi območja Natura 2000. V njenem režimu sta se znašla projekta industrijske cone v Sinji Gorici in vrhniška obvoznica. To pomeni, da se bo proces realizacije projektov upočasnil, v skrajnem primeru pa lahko pomeni celo opustitev namena gradnje obrtne cone v Sinji Gorici,« je situacijo pojasnil vrhniški župan Marjan Rihar in dodal, da bodo morebitni izpad projekta reševali z lokacijami v nastajajoči Komunalni obrtni coni Tojnice in Podjetniško obrtni coni Pod Hruševco.

Na Brezovici imajo v rokavu več asov
V občini Brezovica prave obrtno-poslovne cone še nimajo. Kot je pojasnil podžupan Marko Čuden, jo imajo predvideno v nastajajočem občinskem prostorskem načrtu, ki naj bi začel veljati prihodnje leto. Predvidena lokacija se nahaja na Brezovici, na južni strani avtoceste. »Takole na palec rečeno gre za približno kilometer dolgo in tristo metrov široko območje. Interesa zanjo je ogromno, naš namen pa je, da jo naprej ponudimo domačim obrtnikom in podjetnikom, šele nato pa tudi zunanjim,« je pojasnil sogovornik. Sicer pa ima občina v rokavu še dva rezervna asa: to je območje nekdanje Hoje v Podpeči in območje v Kamniku pod Krimom, kjer že stoji Akrapovičevo podjetje proizvodnje karbonskih proizvodov. Oba območja sta namreč v prostorskih aktih že opredeljena kot industrijska območja.

Tudi log-dragomerška občina bi gradila ob avtocesti
Da je široki zeleni pas med Tržaško cesto in avtocesto primeren za tovrstne namene menijo tudi v sosednji občini Log-Dragomer. »Naša obrtna cona je predvidena pri mizarstvu Novak oziroma pri cestninski postaji. Gre za lokacijo, ki smo jo podedovali še iz naše skupne občine Vrhnika in se tudi nam zdi najbolj smiselna. Trenutno zanjo izbrani izvajalec izdeluje občinski podrobni prostorski načrt,« je dejal direktor občinske uprave Andrej Kos. Vendar tudi tu ne gre brez zapletov. Najprej je nad projektom imela pomisleke avtocestna družba, ki je želela prostor rezervirati za morebitno širitev avtoceste, nato pa še železničarji, ki bi želeli ohraniti nekdanji koridor vrhniške železnice nedotaknjen. Trenutno pa so pomisleki zrasli tudi v lokalnem okolju, saj se nekateri kmetje bojijo, da bo prišlo do dviga talne vode in s tem posledično do padca vrednosti njihovih obdelovalnih površin.

Na Igu bodo kmalu nazdravili
Poslovna cona ižanske občine bo zrasla na jugovzhodnem delu Iga, južno od ceste proti Kremenici. Na površini 111 tisoč m2 na bi kot prva zrasla trgovina »najboljšega soseda«.  »Trenutno se na območju poslovne cone vrši gradnja komunalne infrastrukture, ki jo financira investitor.

Pripravljalna dela za ižansko obrtno cono v polnem teku.

Mercator namreč želi, da bi v poslovni coni čim prej zgradil novo trgovino,« je pojasnil župan Janez Cimperman in dodal, da je zanimanja za cono zelo veliko ter da je večina že prodanih. »Večina je obrtnikov in podjetnikov iz drugih občin. Očitno so se naši že znašli vsak po svoje.« Območje je predvideno za gradnjo objektov s trgovsko, poslovno, proizvodno, obrtno, servisno, storitveno in skladiščno dejavnostjo. »S cono bomo privabili v občino gospodarstvo. V zadovoljstvo občanov bomo tako povečali ponudbo storitev, odprla se bodo nova delovna mesta, nenazadnje pa si občina od tega obeta tudi kakšen evro.« Sicer pa tudi na Igu ni šlo brez zapletov, saj je znano, da je ižanska občina na prepihu različnih varstvenih režimov (naravovarstveni in arheološki).

Gašper Tominc