Ljubljana, 3, februar 2008 (Barje.net) - Ob svetovnem dnevu mokrišč, 2. februarja, so na Zavodu za varsto narave RS organizirali tiskovno konferenco, na kateri so strokovnjaki spregovorili o pomembnosti mokrišč. Direktor zavoda dr. Darij Krajčič je opozoril, da so ta območja v zavesti večine posameznikov in lokalnih politikov pogosto manjvredne površine, za katere se predvidevajo različne spremembe namembnosti.

Kljub temu, da  sodi Ljubljansko barje med največja mokrišča v Sloveniji, pa ni uvrščeno v seznam mokrišč po Ramsarski konvenciji. V Sloveniji imamo samo tri mokrišča, ki so uvrščena v seznam takoimenovanih Ramsarskih lokalitet. Gre za Sečoveljske soline, Škocjanske jame in Cerkniško jezero.

Velik del Ljubljanskega barja, s poplavnimi območji in povodjem Ljubljanice bi lahko bil uvrščen na ta seznam, vendar pa ga za uvrstitev na ta seznam Slovenija ni predlagala. Eden izmed pomembnih razlogov so po mnenju strokovnjakov dolžnosti, ki so s tem povezane. Kot pravi dr. Gordana Beltram, državna podsekretarka na Ministrstvu za okolje in prostor, se država s tem zaveže, da bo ohranjala njegovo ekološko vitalnost, in s tem tudi biotsko raznovrstnost.

Po besedah direktorja Inštituta za vode Mitja Starca, se mokriščem v Evropi že daljše obdobje slabo piše in pri tem kot najbolj drastičen primer navaja Belgijo. Tam se je namreč površina mokrišč od 50. let prejšnjega stoletja zmanjšala za skoraj 90 odstotkov. V Sloveniji smo jo še sorazmeroma dobro odnesli, saj se je površina mokrišč v tem obdobju zmanjšala za približno štirideset odstotkov.
Vloga vodovarstvenikov se v zadnjem času spreminja, trdi Starc in navaja, da njihova vloga ni več izvrševanja želja ter interesov kmetijstva in gospodarstva, ampak vedno večjo vlogo dobiva varstvo narave in zaščita habitatov.

Na Ljubljanskem barju se v zadnjih letih mokrišča pospešeno uničujejo z nasipavanji in vprašanje časa je, kako dolgo se bomo še lahko hvalili s pestrim habitatom, ki je značilen za to območje.

Tomaž Toni