Ljubljana, 25. januar 2008 (Barje.net) - Dejstvo je, da je življenska doba ljudi vedno daljša, zato skrb za starejše občane, postaja zelo pomemben vidik socialne države. Število starostnikov se namreč povečuje s tem pa tudi povpraševanje po različnih storitvah, ki so povezane z njihovimi potrebami. Običajno imajo v lokalnih skupnostih, prednost gradnja vrtcev in šol, na primerno oskrbo starejših pa se pogosto pozablja. Pozanimali smo se, kako je s tem v barjanskih občinah.
V večini barjanskih občin so nam povedali, da imajo v občinskem proračunu zagotovljenih kar nekaj (sicer tudi zakonsko določenih) sredstev za oskrbo starejših občanov. Večinoma jih namenijo sofinanciranju humanitarnih organizacij in društev (npr. upokojenskih) prek javnega razpisa, sofinanciranju oskrbe v domovih za ostarele (število tovrstnih upravičencev je različno od občine do občine, predlaga pa jih Center za socialno delo), financiranju družinskega pomočnika (gre za zapleten postopek prek zdravstvene komisije) ali oskrbe na domu (izvajajo jo centri za socialno delo). Do zaključka redakcije teh podatkov nismo dobili le iz občine Škofljica.
Postelj v domovih za ostarele je premalo
Povpraševanje po posteljah v domovih za ostarele (predvsem na oddelkih za nego in dementne stanovalce) na državni ravni presega ponudbo. Tako o gradnji tovrstnih domov razmišljajo v več občinah. Seveda je gradnja v večini odvisna od investitorjev, ki dobijo koncesijo od pristojnega ministrstva. Župan Borovnice Andrej Ocepek je povedal, da razmišljajo o gradnji: »Skrb in prizadevanje vsekakor je, vendar pa težko govorim o tem, dokler nimam nekih konkretnih zagotovil. Se pa osebno zavzemam za to, da bi bil tak dom med nami in ne nekje na obrobju.« Po njegovih besedah se za eno od lokacij že zanima nek investitor. Bolj črnogleda pa je Milena Županc iz DU Borovnica, saj pravi, da občina ni poskrbela za starejše: »Ko je bil še samski dom prazen, si je DU zelo prizadevalo, da bi se naredil dom za starejše. Tega so prodali za stanovanje.« V društvu tako prostovoljno pomagajo starostnikom, jih obiskujejo, pomagajo pri prošnjah za namestitev v domove, dokumentacijah, sodelujejo z ZD, patronažno in socialni službo, pripravljajo pa tudi svetovalnice in predavanja.
Dom za starejše občane načrtujejo tudi v občini Brezovica. Danijela Marcola z oddelka za družbene dejavnosti nam kaj več kot to, da zamisel obstaja, ni znala povedati. Bolj zgovorna pa je bila predsednica Društva upokojencev Rakitna Helena Pogačar. Po njenih besedah je v občini kar dobro poskrbljeno za starostnike, vendar pa bi jim prav prišel tudi nov dom. Dejala je, da naj bi že imeli investitorje, vendar pa naj bi se zapletlo pri lokaciji. »Sicer pa starejšim pomagajo dve negovalki in dve prostovoljki. Naše društvo je vključeno v Slovensko filantropijo. Gre predvsem za prostovoljno delo, poskrbimo za dovoz hrane, prevoz na zdravniške preglede, izlete ...,« je povedala Pogačarjeva.
Bližje domu za ostarele pa so v MOL. Mateja Duhovnik, vodja službe za investicije na JSS MOL je povedala, da že imajo gradbeno dovoljenje za gradnjo Centra starejših Trnovo: »Dovoljenje ni pravnomočno, je pa dokončno.« Tako bodo kljub pravnemu sporu, ki so ga sprožili sosedi, začeli z gradnjo. »Če bo šlo vse po sreči z izbiranjem ponudnika, bomo začeli z gradnjo konec februarja. Rok za izgradnjo je najmanj 18 mesecev, tako da bi s selitvijo začeli jeseni 2009,« je povedala Duhovnikova. Center bo vseboval 160 ležišč za starostnike, 60 oskrbovanih stanovanj, skupne prostore (lekarna, kozmetik, pediker ...) in prostore ČS Trnovo.
Kaj pa alternative?
Na občini Vrhnika se zavedajo, da imajo kljub obstoju doma za ostarele še vedno premalo kapacitet. Čakalna doba se namreč giblje med tremi in šestimi meseci. Dobro rešitev imajo v Socialnem zavodu svetega Pavla. Župnik Blaž Gregorc nam je povedal, da pripravljajo (imajo že oskrbo na domu) projekt dnevnega varstva: »Čakamo na razpis, da bi se prijavili za koncesijo.« Glede na ankete, ki so jih opravili kar 75 odstotkov prebivalcev pričakuje neko pomoč in druženje, kar bi jim nudili v varstvenem centru. Starostnikom bodo pomagale negovalke in prostovoljci, po besedah Gregorca pa se je množično odzvala tudi civilna družba (društva, organizacije). Sredstva bodo dobivali koncesijsko in samoplačniško.
Z dnevnim varstvom za starejše pa razpolagajo tudi v domu za ostarele na Vrhniki. Tam zaposlena Simona Medic je povedala, da so uredili prostore, kjer bi potekalo dnevno varstvo: »Sedaj bi lahko začeli z izvajanjem, vendar imamo le enega kandidata. Ko bosta najmanj dva ali trije, bomo začeli in zaposlili še eno delavko,« je povedala gospa Medic. Cena tovrstne storitve znaša 70 odstotkov od cene dnevne oskrbe, ki pa je odvisna od potreb stanovalca. Sofinanciranje te oblike skrbstva za starostnike pa ni mogoče.
Zaključimo lahko, da je v barjanskih občinah relativno dobro poskrbljeno za starostnike. Največjo težavo predstavlja pomanjkanje postelj v domovih za ostarele. V celi državi namreč po javnih podatkih kar 14 tisoč starejših Slovencev čaka na prosto posteljo v domu, kar posledično pomeni visoke cene institucionalnega varstva (tudi več kot 1000 evrov mesečno). Očitno želja po gradnji novih tovrsrtnih ustanov obstaja. Tudi interes investitorjev ne predstavlja težav (najbrž zaradi donosnosti posla),vandar pa je gradnja med drugim odvisna od Ministrtsva za delo, družino in socialne zadeve, ki podeli koncesije za okoli tisoč mest letno. Mogoče pa bi bila rešitev tudi večje vlaganje v razvoj državnega sistema, natančneje v negovalne bolnišnice in ne le podeljevanje koncesij zasebnikom.
Ana Medved
