Poplavna ogroženost na Ljubljanskem barju
Ljubljana, 25. oktober 2007 (Barje.net) - V Sloveniji  kar desetina ozemlja sodi med izredno poplavno ogrožena območa.  Pred 20 leti je na takšnih območjih živelo le 20 odstotkov Slovencev, danes pa že tretjina. Tudi Ljubljansko barje ni  izjema.

V Sloveniji področje vodarstva obravnava Zakon o vodah iz leta 2002, ki po besedah vodovarstvenega projektanta mag. Roka Fazarinca iz Inženiringa za vode nekoliko bolje ureja to področje kot ga je stari zakon. Na drugi strani pa o zmožnostih urejanja tega področja priča podatek, da je v državnem proračunu namenjeno temu 750.000 eur, kar je desetkrat manj sredstev, kot jih je bilo na razpolago za vodno gospodarstvo v bivši Jugoslaviji.

Ogrožena območja
Po besedah mag. Roka Fazarinca je na Ljubljanskem barju, ki je naravni zadrževalnik vode več poplavnih območij: pas ob Ljubljanici od Podpeči do Črne vasi, spodnji tok Borovniščice, območje med Plešivico in Bevkami, okoli Blatne Brezovice in Sinje Gorice ter med Igom in izlivom Ljubljanice.

Hudourniški pritoki z obrobja Barja ogrožajo dolino Iške, Iško vas, Strahomer, delno Tomišelj in posamezna območja ob Borovniščici. Poplave Gradaščice (Malega grabna) pa obsegajo območje jugozahodnega dela Ljubljane in severnega obrobja Barja do Curnovca oziroma Ljubljanice. 

Rok Fazarinc je poleg tega opozoril tudi na povečevanje poplav na območju Rudnika, Lavrice in Škofljice, kjer se z urbanizacijo zmanjšujejo razlivne površine. »Galjevca na Galjevici nista zmožna sprejeti dodatnih vodnih količin, ki se s pozidavo povečujejo, južna obvoznica pa predstavlja umetno bariero za pretakanje poplavnih vod,« je dodal.

Vpliv človeka
Človek na večjo poplavno ogroženost vpliva s pozidavo, s katero zmanjšuje razlivne površine: »V zadnjih desetletjih so se razmere bistveno poslabšale na območju Viča in Rudnika s širitvijo Ljubljane proti Barju. Gradnja individualnih hiš v Črni vasi zeankrat nima neposrednega vpliva na poplavljanje, ker pa vsako leto zraste nekajdeset novih hiš, tudi vpliv teh ne bo več zanemarljiv. Posege je potrebno zmanjšati na minimum in pri tem upoštevati naravne značilnosti in funkcijo Barja.«

Novogradnje
»Za vsako novogradnjo na Braju je potrebno pridobiti "Informacijo o pogojih gradnje, ki lahko vpliva na vodni režim ali stanje voda", ki jo izda Ministrstvo za okolje in prostor (MOP), Agencija RS za okolje, Oddelek za območje srednje Save. To presojo mora izdelati usposobljena organizacija ali izdelovalec, ki pozna naravne zakonitosti in poplavnost Barja,« je povedal mag. Fazarinc.

Eno od gradbenih podjetij, ki gradi montažne hiše na Barju je podjetje Hiša Juting d.o.o. Iz podjetja so nam sporočili, da so največ hiš postavili ob cesti v Podpeč. Dejali so, da so njihove hiše dvignjene nad nivo stoletnih voda in potresno varne.  Po besedah mag. Fazarinca pa je bistveno za novogradnje še temeljenje na pilotih, lahki objekti ter urejen dostop do objektov v primeru večdnevnih poplav.

Samoinciative je vedno manj
K manjši poplavni ogroženosti lahko prispeva tudi posameznik. Pred leti so se ljudje zbrali in skupaj očistili vodotoke ob svojih parcelah. Danes pa je prav nasprotno. Prav tisti, ki so najbližje vodotoku, odlagajo na brežine več odpadnega materiala.

Čiščenje vodotokov opravljajo koncesionarji
Za čiščenje vodotokov skrbijo različna podjetja s koncesijami. Za primer smo izbrali Mali graben, ki ga vzdržuje podjetje Hidrotehnik d.d., njihov investitor pa je MOP. Zaskrbljujoče je dejstvo, da je pri Malem grabnu pretok vode namesto 160 m³/s (kot je bilo v preteklosti, glede na možno količino vod pa bi moral biti po besedah mag. Fazarinca celo 240 m³/s), za polovico manjši. Kljub prizadevanjem in večdnevnemu čakanju na odgovor, zakaj je temu tako, nam gospa Vesna Sušec Šuker iz MOP ni posredovala želenih odgovorov.

Zaključimo lahko, da je za vse večjo poplavno ogroženost območij v Sloveniji odgovoren človek. Številne poplavne ravnice so s spremembo urbanističnih načrtov postale poceni gradbene parcele, ki jim je z leti narasla cena. Tu pa za ceno varnosti zopet zmaga denar. Investitorji se hočejo izdelavi strokovnih mnenj o poplavni ogroženosti območij, zaradi zapletenosti in visoke cene nekako izogniti, oziroma pospešiti postopek izdaje gradbenega dovoljenja. Tako je mnenje vodarske stroke prevečkrat preslišano. Do kdaj? Do naslednje velike ujme? Žalostno je, da se tako država kot posamezniki »zbudimo« šele, ko nas v to prisili narava.

Ana Medved