Ljubljana 17. avgusta 2007 (Barje.net) - V sredo, 8. avgusta 2007 je na Ministrstvu za javno upravo potekal usklajevalni sestanek pristojnih inšpekcijskih služb, ki se ukvarjajo s problematiko nepravilnega ravnanja z odpadki. Beseda je tekla predvsem o problematiki na Barju, na katero smo opozorili z obsežno komunikacijsko kampanjo Stop divjim odlagališčem na Barju, ki jo je organiziral in vodil spletni portal http://www.barje.net/.

Predstavnica Inšpektorata za okolje in prostor (IRSOP), Saša Bačovnik je najprej opredelila pristojnosti njihovega inšpektorata, ki nadzira predvsem povzročitelje gradbenih odpadkov, zemeljskih izkopov, gum, izrabljenih avtomobilov ter drugih nevarnih odpadkov. Trenutno na območju Ljubljanskega barja inšpekcije obravnavajo 13 primerov, med katerimi je bila najbolj odmevna zadeva Lazarević. Šlo je za odstranitev 7000 m3 gradbenega materiala. Inšpektorji so kršitelju v mesecu februarju poslali odločbo, po kateri bi moral do sredine aprila sam odstraniti material. Ker se to ni zgodilo, je bil do sredine maja sprejet sklep o izvršbi, da se izvršba zgodi 15. junija. Bačovnikova je poudarila, da v primeru črnih odlagališč, ko kršitelj ni znan, da bi mu odredili odstranitev, med odpadki pa naj bi bili pretežno komunalni odpadki, pomešani z manjšimi količinami gradbenega materiala, njihov inšpektorat ne ukrepa. Lastnik zemljišča, kjer se odpadki nahajajo proti njegovi volji, pa mora nemudoma sporočiti to IRSOP in policiji.

Pripravljajo namreč novo uredbo, ki predvideva, da bo imela inšpekcija najverjetneje na tem področju več pristojnosti. Okoljski inšpektor bo po tej uredbi moral na teren in ugotoviti, za kakšne odpadke gre. Na podlagi tega bo odredil odstranitev na stroške proračuna - to je, če bo prišlo do sprejetja uredbe v takšni obliki, kot jo predvidevajo sedaj. V primeru divjih odlagališč velja namreč načelo subsidiarne odgovornosti, kjer je za odvoz odpadkov dolžna poskrbeti država. Inšpektorji so povedali, da po njihovih izkušnjah divja odlagališča večinoma stojijo na državni in občinski zemlji, redkeje pa na privatnih zemljiščih. Odlagališča na Barju ležijo ob ozkih, vendar dolgih poljskih poteh, kjer si lastništva hitro sledijo. Tudi v tem primeru se sanacija preloži na državo. IOP ji odredi način sanacije in zavezanca. Ponavadi je to gospodarska javna služba, v kolikor gre za odpadke, kot so odpadne gume, izrabljeni avtomobili ter gradbeni odpadki v večjih količinah. Odpadne avtomobile in gume največkrat odpeljejo koncesionarji. Za odstranitev manjših količin predvsem komunalnih odpadkov in tistega materiala, ki nastane pri adaptacijah stanovanj pa odgovornost prevzame lokalna skupnost v okviru lokalne komunalne službe. Nova uredba predvideva tudi sankcioniranje lastnikov oz. uporabnikov zemljišča, ki ne bodo nemudoma sporočili, da se na njihovem zemljišču kopičijo smeti, saj so le ti odgovorni za ravnanje z odpadki. Za pravne osebe se tako predvideva kazen v višini 10.000 do 40.000 EUR, za fizične osebe pa 1200 do 4100 EUR. Seveda bo moral lastnik oz. uporabnik zemljišča poravnati tudi stroške odstranitve odpadkov, saj bo s to uredbo postal le ta odgovoren za njihovo odstranitev.

Izboljšave kmetijskih zemljišč?
Na Inšpektoratu za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano (IRSKGH) med drugim izvajajo tudi nadzor nad vnosom materiala na kmetijska zemljišča in jih ščitijo pred njihovo degradacijo. Matjaž Kočar, glavni inšpektor, je povedal, da so v zadnjem času obravnavali osem primerov na območju Ljubljanskega barja. Veliko prvih ogledov opravijo skupaj z okoljskimi inšpektorji, saj se na tak način izognejo tudi morebitnim špekulacijam zavezancev, ki se inšpektorjem največkrat želijo izogniti z izgovorom, da so nasuli zemeljski izkop z namenom izboljšati zemljišče. Z IOP se po ogledu situacije na terenu dogovorita, kateri inšpektorat bo vodil postopek. Ponavadi najprej IOP odstrani odpadke, sledi pa reševanje kmetijskega zemljišča z njihove strani.

Medobčinska inšpektorica za področje Škofljice in Iga, Leonida Goropevšek Kočar je opozorila na problem, da za kmete oz. investitorje, niso obvezujoča mnenja, ki jih dajejo kmetijsko svetovalne službe. S tem pa je manjši nadzor nad nasutim materialom. Župan občine Škofljica, Boštjan Rigler predlaga, da bi v mnenjih moralo biti jasno definirano, kaj, koliko in pod kakšnimi pogoji se lahko odloži na kmetijsko zemljišče, to pa bi moralo biti obvezujoče. Vodja območne enote Ljubljana na IRSKGH, Zvonka Loštrek, pa je opozorila, da bi bilo potrebno pridobiti za vsak poseg na zemljišče dovoljenje. Ko namreč graditelj pridobi lokacijsko informacijo in mnenje kmetijskega svetovalca, lahko na zemljišče nasuje do 1,5 m materiala za izboljšavo kmetijske površine. Po njenem mnenju je to veliko preveč, saj bi v ta namen zadostovalo že pol metra dodatne zemlje. Zavedati se je namreč potrebno, da lahko posegi, kot je zasipavanje, hitro spremenijo namembnost zemljišča in vplivajo na sosednje parcele. Za kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju Nature 2000 pa mora investitor pridobiti naravovarstveno dovoljenje za vsak poseg. Res pa je, da je to zelo dolgotrajen postopek (do pol leta), kar marsikoga odvrača od zakonite poti.

Gradbeni odpadki
Goropevšek - Kočarjeva je povedala, da na njihovem območju ni zaznati porasta novih divjih odlagališč. Na starih lokacijah divjih odlagališč, se nahajajo predvsem komunalni odpadki, problem pa se pojavlja, ker so med njimi tudi azbestni odpadki in gradbeni material, ki nastanejo zaradi adaptacij stanovanj. Investitor namreč v praksi največkrat prenese odgovornost na izvajalca del, ki se želi odpadkov čim ceneje znebiti. Lastniki prenovljenih stanovanj pa ponavadi sploh ne vedo, da lahko od investitorja zahtevajo evidenčni list, iz katerega je razvidno, da je material odložil na primerno mesto.

Prisotne je tudi seznanila s primerom, da je občina Ig želela na lastne stroške odstraniti 4 tone azbestne kritine, ki so nepravilno odložene na zemljišču v lasti RS, za kar pa so prejeli, od pooblaščenega izvajalca za ravanje z nevarnimi odpadki, predračun v višini kar 4500 EUR. Sanacije še ni izvedena, med drugim tudi zaradi visokega zneska, ki bo bremenil občinski proračun."

Na sestanku je beseda nanesla tudi na ukrepe inšpektorjev in možne rešitve prekomernega obremenjevanja narave z odpadki. Bačovnikova z IOP je povedala, da zelo dobro sodelujejo s policisti, ki kdaj inšpektorje tudi spremljajo na ogled, če menijo da bo prišlo do oviranja postopka. Tako so uspešno rešili dva primera na Mazovčevi poti, ki so se končali s kazensko ovadbo. Sicer pa IOP izvaja nadzor nad izvajalci gradbenih del. Tako morajo na primer krovci, ki nameravajo zamenjati salonitno hišno kritino v površini nad 300 m2, 15 dni pred pričetkom del o tem obvestiti IOP. Na upravni enoti pa mora vsak investitor obvezno priložiti načrt gospodarjenja z odpadki, na koncu pa o tem oddati poročilo in evidenčni list, s katerim to dokazuje.

Prijavo državljanov inšpektorji upoštevajo zgolj kot informacijo pri ugotavljanju kršitelja. Za uvedbo inšpekcijskega postopka je namreč potrebno policijsko poročilo ali pa pričanje očividca, kar pa za prijavitelja ni zavezujoče. Predstavnik inšpektorata na MO Ljubljana, g. Jože Rihtar, je povedal, da v Ljubljani redno sanirajo znane lokacije, kjer prihaja do nepravilnega ravnanja z odpadki. Vendar pa se na teh lokacijah zgodba velikokrat ponovi. Na odlagališču pod Šmarno Goro je bila učinkovita šele postavljena kamera.

Na koncu so inšpektorji zaključili, da medsebojno dobro sodelujejo in se obveščajo, čeprav je v praksi zaslediti, da ljudem pristojnosti inšpektoratov niso povsem jasne. Zato na Ministrstvu za javno upravo pripravljajo skupno internetno stran vseh inšpekcij ter skupni elektronski naslov, namenjen prijavi, je potrdil Domen Bizjak, podsekretar na Ministrstvu za javno upravo.

Vesna Pogačnik