Ljubljana, 10.julij 2007 (Barje.net) - Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) je januarja 2003 začelo s projektom »Vzpostavitev dolgoročnega varstva kosca (Crex crex) v Sloveniji«. Projekt je bil financiran s strani EU (LIFE III - Narava). Poleg društva in EU pa so v projekt vključene še lokalne skupnosti in Ministrstvo za okolje in prostor (MOP).
Gre za ptico, ki jo v naravi praktično ne boste nikoli opazili. Več možnosti je, da jo boste slišali, če se boste v nočnih oziroma zgodnjih jutranjih urah odpravili v naravo in še to na posebej določenih krajih. Varstvo kosca se v Sloveniji izvaja na treh območjih; Ljubljansko barje, Cerkniško jezero in na območju Nanoščice. 'Med osnovnimi cilji projekta je bila pospešitev procesov prenosa direktive o pticah v nacionalno zakonodajo, priprava upravljalskih rešitev in aktivno sodelovanje s kmeti in lastniki zemljišč ter boljša ozaveščenost splošne javnosti in odločevalcev na lokalni in državni ravni glede pomena varstva ogroženih vrst ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov,' je pred časom dejal Andrej Medved, direktor DOPPS.
Za kmeta jim je na kmetijskem ministrstvu uspelo doseči 'specifičen ukrep, ki namenja subvencijo, spodbudo in motivacijo kmetom, da bi na ciljnih območjih, kjer se kosec pojavlja, uvajali prav posebne upravljalske tehnike, kot so pozna košnja, košnja od sredine navzven in podobno,' je pojasnil Medved. V tem primeru so kmetje upravičeni do plačila 83 evrov na hektar za omenjeni ukrep, ki ga je mogoče, recimo, kombinirati z ekološkim travinjem ter drugimi ukrepi, do maksimalne meje 450 evrov na hektar travinja. 'Dobro se namreč zavedamo, da kosca brez kosca ni. Kjer ni košnje, tudi kosec izgine,' je še dodal Medved.
Za informacije, kako poteka projekt v praksi, smo se obrnili tudi na MOP in na ene izmed najbolj pomembnih akterjev te zgodbe - kmete. Iz službe za odnose z javnostmi MOP so nam sporočili, da je bilo v okviru projekta upravljanih več kot 180 ha prvovrstnih vlažnih travnikov na treh projektnih območjih. Glede števila kmetov, ki so se vključili v projekt pa nimajo podatkov.
Višina sredstev za celoten projekt je znašala za celotno obdobje trajanja projekta okoli 809.024 EUR. Od tega znašajo sredstva EU 606.768 EUR, MOP-a pa 118.441 EUR. Finančna sredstva nakazuje evropska komisija neposredno DOPPS, ki ima nadaljne pogodbe s kmeti. Na Ljubljanskem barju je bilo na območju Iški morost uspešno pridobljenih skupno 51,74 ha kmetijskih zemljišč. Od Sklada RS kmetijskih zemljišč in gozdov je bilo na podlagi zakupne pogodbe za obdobje 10 let skupno zakupljenih 44,19 ha. Od zasebnih lastnikov pa so bile sklenjene odkupne pogodbe za 7,67 ha vlažnih ekstenzivnih travnikov, katerih lastnik je sedaj DOOPS.
Kmetje povedo svojo stran zgodbe ...
Glede na to, da je za sam projekt varstva kosca kot enega najbolj markantnih in ogrožene vrste ptičev na barju, je izrednega pomena dobro sodelovanje s kmeti na tem področju. Ali je torej denar edina in dovolj močna motivacija za okoliške kmete?
Z enim od njih, Antonom Uršičem iz Iške Loke, ki se ukvarja z ekološkim kmetovanjem, smo spregovorili o tem, kako v praksi poteka izvajanje projekta Life Natura. 'Pogosto opažam, da so sovaščani še premalo osveščeni glede ogroženosti ptiča kosca na tem območju. V tej vasi sem edini kmet, ki se ukvarjam z ekološkim kmetovanjem. Da bi prispeval k ohranitvi ogrožene ptičje vrste, se ukvarjam s pozno košnjo, ki poteka od sredine travniške površine navzven. Z ekološkim kmetovanjem se ukvarjam predvsem zaradi lastne želje po ohranjanju narave, okolja, in ne zaradi subvencij. Finančna sredstva, ki jih prejmem na posamezni hektar, so prenizka, da bi se mi z ekonomskega vidika splačalo s tem ukvarjati.' Kot pravi, je za takšno delo potrebno imeti poseben čut za sobivanje s pticami podeželja. Je eden izmed maloštevilnih kmetov, ki iz ljubezni do lastnega okolja in narave skrbi, da se vlažni travniki, ki so življenski prostor številnim avtohtonim živalskim vrstam na Ljubljanskem Barju, ne bi popolnoma zarasli.
V vrstnem akcijskem načrtu 2005 - 2015 pa so do sedanjih ukrepov za varstvo populacije kosca tudi kritični. Tako so avtorji zapisali, da so zdajšnji ukrepi varovanja ptiča kosca sicer ugodni, vendar pomanjkljivi zaradi preveč splošnih pogojev, nestimulativnega plačila kmetom za vključevanje v program, nenatančne definicije območij izvajanja in pomanjkanja kontrole.
Širjenje njiv, razen deloma koruznih na Ljubljanskem barju, ni tako problematično kot samo intenziviranje kmetijske proizvodnje na osrednjih območjih za kosca z gnojenjem in dosejevanjem travnikov, kar spreminja strukturo travnikov, tako da niso več primerni za kosce: travniška vegetacija postaja gostejša in za kosce neprehodna, zmanjšuje se število žuželk, polžev, deževnikov in žab, ki so njihova glavna hrana. Najbolj problematična pa je zgodnja košnja travnikov in z njo povezano uničevanje gnezd ter povečana smrtnost mladičev.
Jelka Marolt
Ana Medved
