Ljubljana, 20. maj 2007 (Barje.net) - Pred svetovnim dnevom biotske raznovrstnosti in evropskih dnevom parkov, 22. in 24. maja je Ministrstvo za okolje in prostor organiziralo potujočo tiskovno konferenco, na kateri so predstavili načrte in razloge za ustanovitev Krajinskega parka Ljubljansko Barje.

Kot je poudaril Mladen Berginc, državni sekretar iz sektorja za naravo na Ministrstvu za okolje in prostor, je ustanovitev Krajinskega parka Ljubljansko barje v skladu z že pred leti sprejetimi načrti o povečevanja velikosti zaščitenih območij in ohranjanja biotske raznovrstnosti. Pri tem v Sloveniji precej zaostajamo, saj predvidene desetodstotne rasti parkov še zlepa ne bomo dosegli, kar je slabo tudi iz ekonomskega stališča, saj Evropska unija tudi finančno podpira ohranjanje naravnega bogastva.


Veliko število različnih živali in rastlin v naravi je namreč v zahodni Evropi postala izjema, ker so takšna območja na račun nepremišljenega razvoja uničili, zato želijo uradniki v Bruslju zaščititi to bogastvo predvsem v novih državah članicah EU iz območja vzhodne Evrope.

Na Ljubljanskem barju je po nekaterih podatkih strokovnjakov kar 67 odstotkov od 258 različnih ptic, kolikor jih je vsaj občasno na območju Slovenije. Tu prebiva okoli 70 odstotkov vseh dvoživk pri nas, številni primerki kačjih pastirjev itd. Veliko število teh živali je tudi na seznamu svetovno in evropsko ogroženih živali.

Po besedah Alme Vičar, namestnice predsednika programskega sveta Krajinskega parka LB, ministra Janeza Podobnika, število obiskovalcev takšnih zaščitenih parkov povsod po zahodni Evropi iz leta v leto narašča. To je priložnost tako za hitrejši razvoj območja, kot tudi za dodaten zaslužek prebivalcev. Pri tem ne gre le za dejavnosti, ki so neposredno povezane s turizmom ali parkom, ampak tudi za celo vrsto drugih storitev, ki so potrebne ob večjem številu obiskovalcev.

Župan Iga Janez Cimperman, ki je udeležence tiskovne konference pričakal v bližini Dežmanovega najdbišča koliščarske naselbine v bližini Iga, je sicer pozdravil ustanovitev zaščitenega območja in Barju, vendar istočasno opozoril, da mora biti park poleg zaščite biotske raznovrstnosti tudi v interesu kmetov in lastnikov, ki vzdržujejo in ohranjajo to naravno bogastvo. Po njegovem mnenju, morajo biti ti bolj kot sedaj seznanjeni o tem, ali in če bo, do kakšnih sprememb pri njihovi obdelavi kmetijskih zemljišč bo prišlo po ustanovitvi parka, saj marsikdo od njih ni naklonjen parku, ker se boji novih omejitev.

Po besedah Cimpermana, je pri ustanovitvi Krajinskega parka Ljubljansko barje  potrebno upoštevati conacijo z različnimi režimi upravljanja. Nekatera območja na njihovem koncu, kot je naprimer vodonosno območje Ižanskega vršaja pod Krimom, pa popolnoma izvzeti iz Krajinskega parka. Izrazil je tudi željo, da bi center Krajinskega parka Ljubljansko barje postal njihov ižanski grad, kjer so trenutno ženski zapori.

Tomaž Toni